Od genov do zvezd

»Ko se je 30. maja 1832 v južnem pariškem predmestju šele začelo daniti, je mladi mož Evariste Galois, povsem neprespan in s pištolo v roki, že stal nasproti topniškemu častniku z imenom Pescheux d'Herbinville. Šlo je za klasičen dvoboj, v katerem sta oba nasprotnika z orožjem branila svojo čast in dobro ime. Danes sicer ni povsem znano, za kakšen spor je v resnici šlo, a kot vse kaže, je bila vzrok za spopad obeh mož brhka gospodična Stephanie Felice Poterine du Motel. Na razdalji petindvajsetih korakov sta nasprotnika pomerila cevi svojih pištol drug proti drugemu in že naslednji trenutek je ranjen na tleh obležal mladi Evariste. Krogla ga je zadela v trebuh in le takojšnja operacija bi mu morda lahko rešila življenje. Vendar zdravnika ni bilo v bližini, opazovalci dvoboja in nasprotnik pa so pobegnili takoj, ko je Galois padel. Šele čez tri ure je prestreljenega mladeniča našel naključni sprehajalec in poskrbel, da so ga odpeljali v bližnjo bolnišnico. Galois je bil takrat še povsem pri zavesti, a se je hkrati zavedal, da so mu ure štete. Ko ga je obiskal mlajši brat, je izrekel svoje zadnje besede: 'Ne joči, Alfred! Potrebujem ves svoj pogum, da umrem že pri dvajsetih.' Naslednje jutro se ni več zbudil.« (Str. 88–89)

Dvobojev, kakršen je opisan v gornjem odstavku, je bilo v tistih časih veliko. Ta ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil mladi Galois eden najbolj nadarjenih matematikov vseh časov. In namesto da bi se tisto noč uril v rokovanju z orožjem, česar ni bil vešč, nasprotnik pa je bil poklicni vojak – je sedel k pisanju in pisal vso noč. Slutil je, da mu je ostala samo še tista noč in hotel je napisati, kar je vedel – da bi to izvedeli tudi drugi. In prav ti zapiski so vsebovali teorijo grup, ta pa je eden od temeljev moderne matematike. – V knjigi, ki jo je napisal fizik in filozof Sašo Dolenc, z izvirnimi ilustracijami pa opremil Igor Šinkovec, je 58 takšnih »osupljivih zgodb iz sveta znanosti«. Ena je tudi slovenska; o tem, kako so v ljubljanski Iskri Delti sredi osemdesetih zasnovali kitajski internet in kako je Udba za en dan zastrupila Janeza Škrubeja, direktorja te obetavne firme – da se ne bi mogel srečati z Mihailom Gorbačovom. Ta je leta 1988 prišel v Slovenijo ravno zato, da bi ugotovil, ali bi se lahko Sovjetska zveza preko tega slovenskega podjetja dokopala do zahodne računalniške tehnologije, v kateri so sovjeti močno zaostajali … Dobro napisane zgodbe iz sveta znanosti, berejo se kot kriminalka.