Poganjki rasizma na Zlatem polju

Leta 1996 sem v Gorenjskem glasu (3. 5. 1996) objavil komentar z naslovom Vrhunski šport in vrhunski rasizem. V njem sem se lotil Brigite Bukovec, ki je ob tekmovanjih na karibskem otoku Martiniku za Nedelo pisala še dnevnik. V Nedelu z dne 28. 4. 1996 je tako med drugim pisala, da so na otoku velika težava črnci, ki jih je povsod po otoku polno, saj v petih dneh sploh še ni videla belca. Med drugim je zapisala: »Seveda so lahko tudi črnci simpatični in prijazni, žal pa tega ne bi mogla trditi za tukaj živeče.« V komentarju sem pojasnil zgodovino Karibov in se zgražal nad tem, da tako rasistične besede prihajajo iz ust slovenskih vrhunskih športnikov.

Dvajset let po tej zgodbi sta se rasizem in šport preselila v mojo okolico. Stanujem namreč na Zlatem polju, se pravi v neposredni bližini Gimnazije Franceta Prešerna, ki je v zadnjem času polnila medije zaradi domnevne peticije 24 tamkajšnjih profesorjev, ki naj bi nasprotovali namestitvi begunskih dijakov v bližnji dijaški dom. Domnevne zato, ker mi je ravnateljica Mirjam Bizjak na prošnjo, če mi lahko pošlje seznam 24 podpisnikov, v elektronski pošti z dne 29. 2. 2016 med drugim odgovorila: »Informacija, da naj bi zaposleni na naši šoli podpisovali peticijo, ne drži.« Ker na Zlatem polju živim vse življenje, zelo dobro vem, da je bilo to okolje nekoč do drugih ras bolj strpno. V dijaškem in študentskem domu so namreč bivali študentje iz neuvrščenih držav, ki so obiskovali Visoko šolo za organizacijo dela in so bili med nami vedno prijetno sprejeti. Zdaj pa se je to isto okolje ustrašilo peščice mladoletnih in travmatiziranih otrok brez staršev, ki po svetu rešujejo svoja življenja, v strahu pred njimi pa prednjači ustanova, ki bi jim morala pomagati in katere temeljna naloga je skrb za strpnost.

Kranjski spletnik Trma je dne 25. 2. 2016 prvi objavil vest, da je akcijo s podpisi izvedla Vesna Arh, profesorica nemščine, ki je na sestanku v dijaškem domu povedala, da ima glede nestrinjanja z mladoletnimi azilanti podporo 24 učiteljev in da je ta šola dolgo gradila sloves s svojimi športniki.

Tu je zdaj treba narediti red. Če se je Vesna Arh na sestanku zlagala, potem mora ravnateljica proti njej nemudoma sprožiti ustrezne ukrepe, saj gre za laži, širjenje rasne nestrpnosti, zavajanje in povzročanje hude škode gimnaziji. Lahko pa seveda reagira tudi Vesna Arh sama in objavi imena tistih 24 profesorjev, ki so ji dali podporo. Arhova namreč ni govorila o nekaterih profesorjih, ampak navedla njihovo natančno število. Glede na število profesorjev na tej gimnaziji je število 24 naravnost grozljivo in če se izkaže, da je podatek resničen, potem morajo ukrepati tudi drugi, med prvimi pa šolsko ministrstvo. V tem primeru bi se namreč izkazalo, da je lagala in javnost zavajala kar ravnateljica sama. Razčiščenje zadeve mora biti tudi v interesu tistih profesorjev na gimnaziji, ki se s tem ne strinjajo, a zdaj s svojo neaktivnostjo tudi oni prevzemajo del odgovornosti. Vesna Arh je namreč svoje že dosegla. Zlato polje je ostalo rasno čisto.