Boštjan Gunčar v svojem dolgoletnem fotografskem opusu v ospredje postavlja žensko figuro. Tokrat je to plesalka ob drogu. / Foto: Primož Pičulin

Plesalke ob drogu

V Galeriji Steklarstva Jugovic v Spodnjih Bitnjah je na ogled razstava Boštjana Gunčarja z naslovom Street pole dance.

Zagotovo eden najbolj prepoznavnih kranjskih fotografov Boštjan Gunčar, v zadnjih letih tudi uspešen galerist, saj pred svojim ateljejem v nekdanjem poslopju Planike na leto pripravi več kot deset fotografskih in likovnih razstav, pravzaprav pa enodnevnih postavitev, vsako leto na predvečer slovenskega kulturnega praznika v Galeriji Steklarstva Jugovic pripravi razstavo svežih fotografskih del, ki so praviloma nastale v preteklem letu. Kot je povedala Tanja Jugovic, gostiteljica v imenu družine Jugovic, ki večkrat na leto v svoji galeriji gosti različne likovne in fotografske razstave, je tokratna tradicionalna Gunčarjeva foto postavitev, sedma po vrsti, zaradi ugodnejšega dneva pa so njeno odprtje pripravili nekaj dni pred praznikom.

Ideja za fotografije, s katerimi se tokrat predstavlja Gunčar, je padla lani avgusta, ko se je s prijateljico, ki vodi Plesni studio Mademoiselle, kjer se dekleta med drugim učijo tudi plesa ob drogu, dogovarjal za marketinško akcijo pred jesenskimi novimi vpisi v šolo. »Sam sem tokrat želel nekoliko drugačno predstavitev za 'pole dance' (ples ob drogu), zato sem predlagal fotografiranje po večjih in atraktivnejših slovenskih mestih. Pri tem smo želeli prehiteti druge ponudnike,« je povedal Gunčar, ki je z dvema plesalkama obiskal mesta, kot so Kranj, Piran, Ljubljana, Maribor, Koper, Portorož, Bled, Celje ...

Nastal je širok nabor posnetkov v črno-beli tehniki, kjer je osrednji motiv plesalka na drogu. Pri tem pa ne gre za profesionalni drog, saj sta se plesalki za svoje orodje uporabili primerne drogove, kot so prometni znaki, ulične svetilke, tudi marmornati stebri, kot so recimo tisti pred Prešernovim gledališčem. »Seveda je bil zame pri tem pomemben tudi eksterier, širše okolje okrog mesta fotografiranja, saj sem vseskozi skrbno pazil na samo kompozicijo na posnetku, ne glede na to v kakšnem položaju je figura oziroma posamezna plesalka.« Gunčar se tudi tokrat ne odreka zanj tradicionalne črno-bele tehnike, saj sam meni, da barva velikokrat odvrne pozornost od osnovnega motiva. Dobre črno-bele fotografije morajo v sebi nositi zgodbo.

»Delo na terenu je bilo zelo zanimivo, saj so se ljudje podzavestno umikali, ko so videli, da je pred njimi potekalo fotografiranje plesalk na drogu. Mnogokrat smo se nasmejali ob njihovih komentarjih, menim pa, da so ljudje naše početje sprejeli zelo pozitivno. Enako tudi tukaj na razstavi, saj gre za razstavišče, kamor prihajajo kulturno izobraženi obiskovalci,« je povedal Boštjan Gunčar, ki opus fotografij plesalk ob drogu šteje za eno svojih zanimivih fotografskih zgodb. Nove ideje, novi izzivi, nove tematike so tiste, ki vedno znova spodbujajo Gunčarjevo fotografsko radovednost. »Ko mi je pred leti nekdo rekel, naj žensko figuro že enkrat vzamem ven iz svojih fotografij, da bi bil lahko odličen krajinar, sem ugotovil, da to sploh ne želim biti. Zato je v mojih fotografijah vedno ženska in s tem tudi moj umetniški izraz.«