Za odpravljanje »belih lis«

Žirovski svetniki so na zadnji seji sprejeli tudi predlog načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Žiri.

Žiri – »Širokopasovna infrastruktura elektronskih komunikacij danes postaja prav tako nepogrešljiva kot vodovod ali električna infrastruktura, še posebno če želimo občane obdržati na podeželskih območjih,« poudarjajo na občini, kjer si zato želijo svojim občanom zagotoviti možnost širokopasovnih priključkov in jim s tem omogočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev. Z načrtom razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije bodo poskušali ugotoviti dejanske potrebe po širokopasovni infrastrukturi. Del projekta je namenjen tudi identifikaciji tako imenovanih »belih lis«.

Bele lise so območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov oziroma ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov. »To pomeni, da v prihodnjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do svetovnega spleta s hitrostjo vsaj sto megabajtov na sekundo,« pojasnjujejo na občini. Zato so v načrtu poskušali opredeliti tudi možne načine pridobivanja sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij na belih lisah. Omrežje bi gradili z nepovratnimi evropskimi sredstvi in bi bilo po končani gradnji na voljo vsem operaterjem pod enakimi pogoji. Ta čas sta v Žireh prisotna dva operaterja elektronskih komunikacij, ki ponujata komercialno omrežje, zato sama določata cene in kakovost storitev. »Z odprtim omrežjem pa avtomatično nastane konkurenca, saj ga lahko uporabljajo vsi ponudniki tovrstnih storitev, kar vpliva na zniževanje cen in višanje kakovosti storitev,« poudarjajo v podjetju Eurocon, ki je za občino Žiri v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo BSC Kranj pripravilo načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja. Pojasnili so še, da se odprta omrežja navadno gradijo na območjih, kjer komercialni ponudniki nimajo interesa, ker se investicija prepočasi povrne. »To lahko postane razvojni problem v občini,« so opozorili. S potrditvijo tega načrta so svetniki izkazali javni interes, da se omrežje zgradi.

V občini Žiri skoraj vsa naselja sodijo v območje belih lis. Od 1600 priključkov v občini jih je samo sto optičnih priključkov. Zato obstaja interes po gradnji optičnega omrežja, in sicer bi ga lahko gradili s pomočjo tako imenovanih »Junckerjevih sredstev« prek evropske investicijske banke. Investitor bi bila v tem primeru Evropska delniška družba, ki bi potem tudi upravljala omrežje.