Čeprav naj bi bila vrednosti vseh kazalcev hrupa v Kranju pod mejnimi vrednostmi, naj bi našli drugo rešitev za vzletanje letal oziroma traso, ki ni tako gosto naseljena. / Foto: Gorazd Kavčič

Adria išče novo vzletno traso

Prebivalci v krajih okoli brniškega letališča že nekaj časa opozarjajo na povečan hrup zaradi preletov letal, najbolj moteč pa je pod večer in poleti, ko je promet živahnejši.

Kranj – Kar nekaj opozoril so zlasti prek zadnjega poletja dobili na kranjski občini, občani pa so opozarjali na vedno glasnejši hrup, ki ga povzročajo letala, ki vzletajo z brniškega letališča. Kranjski župan Boštjan Trilar se je zato konec lanskega novembra sestal s predsednikom uprave Adria Airways Markom Anžurjem. Na srečanju mu je pojasnil, kakšne pozive dobivajo na občino ter da bo treba ukrepati in problem tudi rešiti. Anžur je pojasnil, da zelo dobro pozna problematiko, s katero se srečuje občina, dejstvo pa je, da je Adria Airways s spremembo vzletne smeri oziroma vzletanjem proti Kranju prihranila okoli dva milijona evrov letno zaradi prihranka pri gorivu. Župan Trilar in direktor Anžur sta se dogovorila, da Adria Airways poišče novo variantno rešitev za vzletanje letal, in sicer traso, ki ni tako gosto naseljena.

Pri Mestni občini Kranj so želeli naročiti tudi lastne meritve obremenjenosti okolja s hrupom letal, a se je izkazalo, da teh meritev sami ne morejo naročiti, ker je za to treba pridobiti posebno dovoljenje države oziroma ministrstva za promet. Tako so novembra naročili izdelavo mnenja o poročilih glede hrupa letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki ga je izdelal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Mariboru, občina pa ga je prejela konec minulega leta.

Poročilo govori, da ob predpostavkah, da je bila pri meritvah uporabljena ustrezna in kalibrirana merilna oprema, da so bili pri izračunu dnevnih vrednosti hrupa uporabljeni ustrezni postopki brez večjih napak in da je merilno mesto v Kranju res v tretjem območju varstva pred hrupom, so vrednosti vseh kazalcev hrupa v Kranju pod mejnimi vrednostmi. Najbolj se je doslej mejni vrednosti približala vrednost kazalca večernega hrupa.

Pri Aerodromu Ljubljana kot upravljavcu letališča pravijo, da so postopki sprememb in potrditev priletno-vzletnih procedur izključno v domeni letalskih prevoznikov in pristojnega ministrstva, nadzor nad obremenjevanjem hrupa z okoljem pa lahko opravlja JACL, v drugih upravnih postopkih pa tudi Agencija RS za okolje, in sicer pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ali Inšpekcija za okolje in naravo pri izvajanju rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov. Pri Aerodromu Ljubljana izvajajo le monitoring hrupa. Čeprav naj bi ga po pravilnikih izvajali enkrat v obdobju petih let, so se odločili za stalni nadzor, saj se zavedajo občutljivosti in pomembnosti problematike letalskega hrupa za okoliške prebivalce.

»Z uvedbo kontinuiranega monitoringa hrupa v decembru 2008 se je naše letališče pridružilo večjim evropskim letališčem, ki so podobne meritve hrupa okolja do takrat že uvedla. Od julija 2009, ko je bila vzpostavljena povezava merilnikov z radarskimi podatki kontrole letenja, je krajanom omogočeno neposredno in zanesljivo identificiranje virov hrupa tudi na spletni strani družbe Aerodrom Ljubljana, d. o. o. Izvajalec monitoringa hrupa za letališče je Zavod za varstvo pri delu d. o. o., ki je zagotovil merilne terminale v štirih najbolj izpostavljenih naseljih pod preletnimi ravninami. Poročila o obremenitvi s hrupom in spremljanje aktualnih podatkov za vsako letalo v realnem času je mogoče na spletnem naslovu http://www.lju-airport.si/sl/interaktivno-letalisce/varstvo-pred-hrupom/,« pojasnjujejo pri Aerodromu Ljubljana.