Več vojske?

Priznam: nisem strokovnjak za vojaška vprašanja. Sem pa odslužil rajnko JLA in dobro vem, kaj vojska je. Ko so ukinili naborništvo in uvedli poklicno vojsko, sem bil skeptičen. Ne zato, ker mlajšim ne bi privoščil, da jim ni treba k vojakom, ampak zaradi vsaj dveh drugih razlogov. Prvi je ta, da se pri vojakih naučiš rokovanja z orožjem in bojne pripravljenosti, drugi pa ta, ker sem videl, da nekatere mladce, ki trpijo zaradi pretirane samozavesti in presežkov energije, v vojski primerno obdelajo, malo »obtešejo«. Potem me je v tem prepričanju potrdil še gospod Ivan Oman, naš najbolj ljudski politik. Ko sva leta 2009 ob njegovi 80-letnici naredila intervju, mi je zatrdil, da so tisti, ki so v tej državi ukinili naborništvo, zagrešili veleizdajo! Ja, dobesedno tako.

Da Slovenija vojsko res potrebuje, se je najbolj očitno pokazalo dvakrat. Najprej ob osamosvojitvi, ki so jo v sodelovanju s policijo izbojevale prav enote Teritorialne obrambe. Potem pa spet lansko jesen, ko je postalo jasno, da policija sama ne bo zmogla zadržati navala migrantov, če se bo ta še povečal. Vojska je šla na mejo in postavila žično ograjo. Ta ob gornjem toku reke Kolpe morda res ni bila potrebna, na vzhodni meji pač. Samo upamo lahko, da se bo naval nepoklicanih in nezakonitih migrantov zmanjšal in se bo pokazalo, da ta ograja ni več potrebna. Če bo še potrebna, bo hudo in vojske bo premalo.

V letih po koncu jugoslovanskih vojn se je zdelo, da vojske res ne potrebujemo več. Lansko jesen pa se več kot jasno pokazalo, da jo! Takšna, kot je, je premajhna. Tudi rezervistov je premalo. Morali bi ponovno uvesti naborništvo. Čas služenja bi lahko še zmanjšali, pol leta bi najbrž povsem zadostovalo. Tistim, ki iz kakršnih koli razlogov ne bi hoteli k vojakom, pa bi omogočili civilno služenje – tudi to je že bilo. Tisti, ki ne bi hoteli na mejo v bojni opremi, bi lahko čistili stranišča v begunskih taboriščih. Tako bi se njihov mirovniški čut nemara še okrepil. In da ne bo nesporazuma: vojske ne potrebujemo le zdaj, zaradi begunske krize. Potrebujemo jo zato, da se vsaj del moških izuči vojaških veščin, ki jih bomo v tem nemirnem svetu slej ko prej potrebovali. Kdor tega ne vidi, je slep. Hoteli smo postati balkanska Švica, ob tem pa spregledali, da nevtralna Švica še vedno goji obvezno vojaško usposabljanje.

Nedavni predlog Janeza Janše in njegove SDS, da bi uvedli Nacionalno gardo, se sliši lepo. V njej naj bi služili prostovoljci in »domoljubi«. A za »domoljube« se razglašajo tudi tisti, ki so pred hišo predsednika Kučana v Murglah diletantsko zažigali knjigo o njem. Ne, ne potrebujemo zasebne vojske ene stranke in njenega prvaka. Potrebujemo javno vojsko, obvezno za vse, kadar je treba. Tudi poslanstvo Vojske Slovenije, kakršna je zdaj, je sumljivo. Je v službi Nata in se udeležuje njegovih misij. Te so predvsem v službi globalnega kapitala in zaščite njegovih interesov. Ti pa niso nujno tudi slovenski nacionalni interesi. Mi potrebujemo oboroženo silo, ki bo v primeru potrebe zavarovala Slovenijo in njene ljudi. Bruseljski birokrati nas očitno ne bodo.

V 20. stoletju se je vsaj trikrat pokazalo, kako zelo Slovenci potrebujemo »svojo« vojsko. Tudi naši vojaki so branili zahodno mejo na Soči, general Maister (ta si je res zaslužil oznako domoljuba!) je z njimi ubranil Maribor in se boril za severno mejo. Slovenski partizani so nam ponovno priborili Primorsko. Policisti in vojaki Republike Slovenije pa so ubranili samostojnost nove države. Prepričanje, da vojske v 21. stoletju ne potrebujemo več, je naivno.