Pujsek ostane cel

Državni šparovec je v minusu, njegov skrbnik pa velja za najboljšega finančnega ministra v Evropi.

Prvi ključar slovenske blagajne ali skrbnik slovenskega pujsa, če to plemenito žival vzamemo kot prispodobo za šparovček, dr. Dušan Mramor, je po izboru londonske revije The Banker postal evropski finančni minister leta 2016. Menda so naziv našemu prvemu financarju podelili tudi zaradi nadaljevanja privatizacije in uspeha pri implementaciji celovitega programa reform ter aktivnosti za postopno javno finančno konsolidacijo Slovenije. No, tole bi v običajen jezik lahko prevedli: kar je vrednega, čim prej prodat', tisto, kar še imamo, pa ne uporabljat', da se ne bi preveč znucalo. Ali kot bi rekli v besednjaku našega vsestranskega predsednika države – šparat je kul.

»Naš pujs mora ostati cel – in dokler bom jaz prvi financar v državi, ga ne bomo razbijali,« je ob prestižnem naslovu zatrdil Mramor, posebej Malemu Bratu pa je zaupal še nekaj podrobnosti o treh preizkusih praktičnega poslovanja s financami, ki jih je opravil z odliko in so bili po njegovem mnenju pri izboru strokovne komisije revije The Banker bistveni za njegovo zmago.

Takole je povedal: »V prvem preizkusu sem moral za več milijonov evrov bankovcev v apoenih po 70 evrov, ki so se na nelegalen način natekli v državno blagajno, poskusiti spraviti v promet, tako da država ne bi bila na zgubi. Povedal sem jim, kako to delamo pri nas. V slabi banki nam nek Šved tako imenovane sedemdesetake zamenja za bankovce po 30 in 40 evrov, ki jih potem prek Banke Slovenije plasiramo na trg.

Drugi preizkus je bil, kako znam rokovati z davčno blagajno. V vlogi natakarja v kavarni sem sprejel naročila kave desetih članov komisije: eno podaljšano s kapljico ruma, brezkofeinski kapučin, dvojni espreso brez sladkorja, ameriško s kančkom tople vode, makjato brez mleka, dve kratki, en dunajski melange in na koncu še eno belo s kakavovim posipom. Zaradi zahtevnosti naročila sem račun napisal na roko in kopijo osebno dostavil na finančno upravo. Tako ni bilo ne težav z internetno povezavo ne morebitnih težav s samo blagajno.

Tretji preizkus je bil, kako bi kot dekan fakultete svojim profesorjem razdelil še nekaj denarja, s katerim fakulteta nima kaj početi. Rekel sem, da bi si izmislil dodatek za stalno pripravljenost profesorjev. Lahko se zgodi, da te kdo ponoči zbudi in vpraša, kaj je več – bruto ali neto.«