Po novem tudi pristaniške takse
Od srede je v javni razgrnitvi osnutek odloka o plovbnem režimu po Blejskem jezeru, ki so ga občinski svetniki sprejeli na torkovi seji, zadnji v tem letu. Pripombe bodo zbirali do 22. januarja.
Bled – Plovba po Blejskem jezeru je ena izmed najatraktivnejših dejavnosti v kraju, poudarjajo na občini, a glede tega obstajajo različna mnenja in interesi. Zato so odlok o plovbnem režimu v osnutku pripravili predvsem za javno razpravo in bodo verjetno končne rešitve oblikovali šele na podlagi pripomb iz javne razprave. Ob tem pa si na občini želijo, da bi posodobljen odlok, ki bi bil tudi usklajen z nadrejenimi občinskimi in državnimi predpisi, sprejeli pred naslednjo poletno sezono.
Osnutek odloka po besedah direktorja občinske uprave Matjaža Berčona večinoma popolnoma sledi zakonu o plovbi po celinskih vodah, obenem pa opredeljuje pristanišča in vstopno-izstopna mesta, ki so jih določili z lani sprejetim občinskim prostorskim načrtom. »Mimo tega, kar predpisuje občinski prostorski načrt, v odloku ne smemo, ker bo sicer nezakonit,« je opozoril Berčon in dodal, da občinski prostorski načrt jasno določa pristanišča ter vstopna in izstopna mesta za določene tipe plovil. »Vsega drugega ne bomo mogli upoštevati.« Že iz razprav, ki so se v javnosti razvnele v zvezi s tem, pa je jasno, da bo teh pobud in interesov veliko, tako glede tipov plovil kot glede večanja števila vstopno-izstopnih mest. »Te pobude bodo evidentirane in vključene v spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta,« je pojasnil Berčon.
Z novim odlokom pa predvidevajo tudi boljšo regulacijo oddajanja plovil oziroma njihovega vnosa za lastne, rekreacijske potrebe ter zaračunavanje pristaniške takse. »Če bodo uveljavljene določene rešitve, zlasti glede oddajanja pravic do privezov in zaračunavanja pristojbin, se prihodek občine ocenjuje na 150 tisoč evrov letno.« Ta denar bi namensko porabili za vzdrževanje plovbnega režima, nadzor nad njim in v največji meri za urejanje obalne, zlasti pristaniške infrastrukture. »Takšen pritisk na jezero oziroma njegova raba pušča vidne posledice na obali jezera,« je opozoril Berčon in dodal, da je težava tudi v tem, da se nekaj desetletij obala ni sistematično urejala. Za njeno sanacijo bi po izračunih strokovnjakov potrebovali kar 17 milijonov evrov, je še navedel Berčon.