Hugo Roblek – Na Roblek bom odšel

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (28)

Spomnimo se Avsenikove pesmi Na Roblek bom odšel … Roblekov dom (1757 m) je na Begunjščici. Zgradili so ga v letih 1932–1933 z denarjem Huga Robleka, ki se je rodil 27. avgusta 1871 v Radovljici. Leta 1892 je magistriral iz farmacije na dunajski univerzi, potem pa je najprej delal v očetovi lekarni v Radovljici, kasneje pa v Vipavi, Mariboru, Švici in Egiptu, od leta 1906 v Tržiču in na Bledu. Sredi leta 1906 se je vrnil v domovino in vzel v najem lekarno V. Eggenbergerja v Tržiču, leta 1911 pa je na Bledu odprl sezonsko lekarno ter kupil lekarno v Neumarktu na Tirolskem. Po njegovi in dr. Krisperjevi zaslugi se je Bled po letih 1919 in 1920 spet napolnil z gosti.

Roblek je bil tudi med borci za slovensko severno mejo. Leta 1919 je s slovenskimi borci branil Podroščico (Koroška). Ko se je julija 1920 z ženo Pavlo, hčerko dr. Frana Tominška, vračal iz Neumarkta, kjer je prodal lekarno, se je ustavil v Trstu. Tam se je 19. julija 1920 pri skoku iz gorečega Narodnega doma, ki so ga zažgali fašisti, tako poškodoval, da je umrl.

Roblek je z Jakobom Aljažem polagal temelje slovenskega planinstva na Gorenjskem. Leta 1895 je z dr. Jankom Vilfanom ustanovil in v letih 1898–1902 tudi predsedoval radovljiški podružnici Slovenskega planinskega društva, ki je na njegovo pobudo zgradilo in uredilo več gorskih domov po gorenjskih planinah. Leta je 1895 zgradilo (prvo) Vodnikovo kočo v ravnici Velega polja, pridobilo kočo na Rodici in leta 1901 Tomčevo kočo na Poljški planini ter postavilo leta 1902 pod Pustim gradom most čez Savo, da je zvezalo Radovljico z Jelovico. Sam ali s podružničnimi člani je markiral ves Bohinjski kot, njegove zveze s Tolminsko, vso okolico Bleda in Radovljice ter severnozahodne dele Ratitovca. V oporoki je zapustil svojo hišo v Radovljici podružnici Slovenskega planinskega društva, ki je iz izkupička leta 1933 zgradila Roblekov dom na Begunjščici.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Smokuču se je 21. 12. 1839 rodil prešernoslovec, literarni zgodovinar in narodni delavec Tomo Zupan. Njegova mama je bila Prešernova sestrična Marija, rojena Fertin.

V Ljubljani se je 23. 12. 1887 rodil zdravnik Božidar Fajdiga. Bil je izreden diagnostik, nestor medicine na Gorenjskem. Nekatera njegova modificirana zdravila izdelujejo še danes.

Na Ptuju se je 23. 12. 1959 rodil glasbenik Lojze Krajnčan. Živi v Seničnem pri Tržiču. Je dirigent velikega revijskega orkestra RTV Slovenije.

V Šenčurju se je 24. 12. 1885 rodil časnikar, pisatelj Vitomir Feodor Jelenc. Bil je sourednik Dneva, v letih 1920 in 1922 pa urednik Jutra. Med prvo svetovno vojno je bil srbski prostovoljec.

Na Dovjem se je 27. 12. 1823 rodil raziskovalec in podjetnik Janez Klančnik. Ukvarjal se je s trgovino s slonovino in se leta 1863 kot vodnik udeležil ekspedicije, ki je prišla v porečje Konga.