Božiček z blagajno

Davčne blagajne bodo prihodnje leto obvezne tudi za tri dobre može, ki decembra delajo po terenu. Vprašali smo jih, ali že kaj trenirajo.

Država ima že staro navado, da različne zakone običajno v izvajanje pošlje z začetkom novega koledarskega leta. Zakaj bi bili davčni zakoni izjeme. S prvim januarjem bomo dobili svežo nadlogo, pravzaprav bo še najbolj nadležna okrog osemdeset tisoč različnim poslovnim subjektom, ki poslujejo z gotovino, saj bodo primorani po novem izvajati določila zakona o davčnem potrjevanju računov – oziroma če bi rekli, govori po naše, da se razumemo – gre za davčne blagajne. Zasebniki, podjetja, samostojni podjetniki, kmetje, društva in zavodi, ki poslujejo z gotovino … en kup jih je, ki bodo odslej morali imeti na »štantu« poleg robe, ki jo prodajajo, še davčne blagajnice, navadne črno-bele dobite že za kakih tristo evrov, v rožnati kombinaciji so vsaj sto evrov dražje. Iz enega razloga – da bodo o vseh gotovinskih plačilih, ki bodo izvedena, po elektronski povezavi vedeli tudi na finančni upravi, no davkariji.

Ta mesec jih mnogi že poskusno uvajajo. Težko je vedeti, ali zato, da bi bili 1. januarja že mojstri za davčne blagajne, ali pa zato, da bi vmes že naštudirali finte, kako davkarje okrog prinest'. Ker bi država na ta način sicer rada zajezila sivo ekonomijo, ni treba več kot sedem sekund, da se spomnimo na tri dobre sivolase može, ki se gredo ves december neke vrste darilno ekonomijo na terenu. Zanimalo nas je, kako bodo oni opravili z davčnimi blagajnami, pa smo in bomo preverjali, ali kaj trenirajo na to temo. Pretekli konec tedna smo spremljali nekaj Miklavžev in opazili, da z blagajnami še niso vadili, niti na suho niti na mokro. Da jim šef ni odobril nobenih poskusnih davčnih blagajn, ker tako ali tako za Slovenijo ni nujno, da bodo naslednji december te še v veljavi.

V skladišču na Božičkovi cesti 23 smo srečali tri Božičke, ki so pripravljali in sortirali darila za občine Šenčur, Cerklje in Komenda. Eden je že imel pripravljeno davčno blagajno. »Ja, jo bom nosil s sabo, ker imam še vsaj polovico daril za poračunat', ampak kolikor se spomnim lanskega leta, se ga bom že pri deseti hiši nalezu. Ne vem, kjer ti Šenčurjani šnopc dobijo. Nabasan pa nimaš kaj računov pisat, lahko samo kaj zaj...« Vprašali smo še druga dva, pa sta rekla, da bosta račune pisala kar po starem na paragonski blokec. Kaj pa Dedek Mraz? Oglasili smo se pri tistem, ki že več let raznaša darila po Jesenicah. »Lej, kuga naj rečem, tlele na Jesenicah tole z blagajnam' na bo švo. Dob'r, sj jih bomo nucal, sam' bo še zmeri polovica posla švo mem'. Jest ne morem po hišah devat šunder, pa d'nar štet', da se bojo otroc zbud'l in vid'l, da je Dedek Mraz prjatu od mami pa očija.« »Kaj pa drugo leto, ko bodo blagajne obvezne, vas nič ne skrbi, če vas bo dobil inšpektor?« ga še vprašamo. »Letos sem zadnjič, ker grem drug' let' v penzijo.«