Postrežba na visoki ravni

V Sloveniji se najde tudi postrežba na visoki ravni. Pa ne ker se je to dogajalo na nadmorski višini 2500 m, ampak preprosto zato, ker je to dejansko bila. Tam gori na gori stoji planinska koča Planika. Ob 120. obletnici Aljaževega podviga sem se tudi sam 10. avgusta odločil za osebni podvig in obiskal našega očaka Triglava. Najprej se moram njemu zahvaliti, da me je varno dvignil na svoj vrh in varno spustil nazaj v dolino.

Moje pisanje je namenjeno osebju koče Planike, ki skrbi, da so obiskovalci oskrbljeni z vsem potrebnim. Rad bi se zahvalil dekletoma za točilnim pultom, ki sta mi z veseljem odstopila svoj prenosni telefon, da sem lahko opravil nekaj nujnih klicev. Pri vseh pripravah za hribe se zmeraj najde kakšna stvar, ki jo enostavno pozabiš, mobitel tako ali tako ni moj najboljši prijatelj, ampak včasih se izkaže, da je dobro, da ga imaš pri roki. Nadvse sem hvaležen gospe oskrbnici, ki je prisluhnila mojim težavam in prijazno ter z nasmehom rešila vse težavice. Rad bi se zahvalil gospe, ki je vsakega gosta vodila v sobo, kot da gre za hotel s petimi zvezdicami. Hrana se je odlično prilegla in moral bom presneto dobro pobrskati po spominu, da se spomnim, kdaj sem zadnjič v kaki restavraciji zaužil boljši obrok. Ker sem tudi sam gostinec, kar precej hitro  opazim, kdaj je osebje zares pristno prijazno, kdaj delajo z veseljem in kdaj jim je mar za gosta. Vse to in še več koča Planika enostavno ima. Ne glede na to, da je osebje obiskovalcem na voljo 24 ur na dan, človek ne opazi, da bi jim bilo kaj odveč. Gospe in gospodje, zaslužite velik aplavz. Bravo.

Še enkrat vse čestitke in iz dna srca najlepša hvala osebju v koči Planika za njihov trud in odlično opravljeno delo in da mi je polepšalo dneve. Marsikateri profesionalen gostinec bi se moral učiti na takih primerih. Ampak to je že druga zgodba.

Drago Baloh