Iz kreativnosti v destruktivnost
Pred kratkim sem se obrnila na strokovnjake s področja osebnega dopolnilnega dela (v nadaljevanju ODD) po nasvet in poleg odgovora dobila še prijazno obvestilo, naj bom pozorna na 2. odstavek 12. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno (ZPDZC-1), objavljenega v Uradnem listu maja 2014, ki se dotika ODD – poleg tega, da v prvem in tretjem odstavku opredeli, kaj se šteje pod ODD, pove še, da se dela v okviru ODD smejo opravljati »/…/ samo pod pogojem, da se ne opravljajo za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo«. V nadaljevanju je še en odstavek, ki pravi, da lahko posameznik, ki je priglasil ODD, delo opravlja le, če ima med opravljanjem dela vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.
Mene osebno se dotika del zakona, ki se nanaša na izdelovalce izdelkov domače in umetnostne obrti. Kvačkam. Naučila me je moja mama. V času, ko je možno kupiti na tone poceni kitajskih stvari, vsaj malo skrbim za to, da tradicija ne tone v pozabo in s tem, ko dajem svojim kvačkanim izdelkom sodobnejšo obliko in funkcijo, ljudem dokazujem, da vse staro le ni za pozabit. Kvačkanje ima zame osebno tudi sprostitveno vlogo, saj skozi kvačko stresem vse težave vsakdana, pa še rezultat je tu, čisto simpatični izdelki.
Da se vrnem k srčiki mojega problema. Zelo sem hvaležna tistemu, ki se je spomnil na ODD in nam ustvarjalcem dal možnost, da s svojim delom zaslužimo kak evro. ODD sem razumela kot spodbujanje k ustvarjanju.
Vendar se je maja 2014 zgodil rahel preobrat. Na srečo ZPDZC-1 dopušča, da moj oče starejši sosedi še naprej lahko kosi travo brez strahu, da bo za svojo prijaznost kaznovan. Ta drugi odstavek 12. člena pa je nekako šel mimo nas. Priznam, brez prijazne uradnice ga ne bi opazila. Torej … Prejica in drug material ne pade z neba, vse je treba kupiti. Pri tem seveda plačam davek. Če želim svoje izdelke prodajati na sejmu, plačam stojnico. Od prodanega seveda spet plačam davek. Če bom želela še naprej prodajati svoje izdelke, bom morala kupiti še vrednotnico. Ker gre za ročna dela, vanje vložim kar nekaj časa in truda. Ups, od tega pa celo res ne plačam davka. Plačam, plačam, plačam … verjemite, zaslužim pa ravno toliko, da si pokrijem material in druge stroške, če gre prodaja dobro, celo za kakšno kavo še ostane. Za piko na i po novem drugi odstavek 12. člena prepoveduje opravljanje ODD za pravne osebe. Z velikim veseljem spremljam kolegico ustvarjalko, ki nas vsake toliko razveseli z novico, da so njene izdelke sprejeli v prodajo v kateri od prodajalnic s tovrstnim programom. In kaj bo po novem letu, ko ne bo smela izstavljati računov pravnim osebam? In zakaj ne bi smela pravna oseba npr. za poslovna darila kupiti unikatnih izdelkov nekoga, ki prodaja preko ODD? Sem morda edina, ki jo je zmotilo par odstavkov slavnega 12. člena? Morda delam komu krivico, ampak kje ste, »odd-jevci«? Nihče ne bo povzdignil glasu namesto nas!
No, morda pa bi morala svojo kreativnost preusmeriti v destruktivnost in stresne situacije namesto s kvačkanjem reševati z alkoholom. Država bo imela lepe koristi tudi od tega. In bom namesto kvačkanja in ustvarjalnega dela svoje potomce učila, kako narediti najboljši »špricar«.
Martina Fekonja, Maribor