Katastrofa

Kar se letos dogaja jeseniškemu športu, je katastrofa, ki bo imela dolgoročne posledice. O propadu ene izmed najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v slovenskem športu Hokejskega kluba Acroni Jesenice je bilo prelitega veliko tiskarskega črnila. Sreča v nesreči je, da je Hokejsko društvo Mladi Jesenice prevzelo breme nadaljevanja tradicije jeseniškega hokeja.

Če bi bile razmere na Jesenicah normalne, tako kot je bilo vse od leta 1972 naprej, bi že lahko bolj optimistično gledali naprej. Žal so se pojavile nove težave. Športi na ledu (hokej, umetnostno drsanje, kegljanje na ledu, curling) so začasno ostali brez osnovnih pogojev za delo. Več kot tristo športnikov, večinoma otrok in mladih, je ostalo brez ledu. Ko so se aprila začela prva dela v dvorani, so vsi uporabniki še verjeli, da bodo tam nekje ob koncu septembra lahko začeli s treningi pod novo streho, v polepšani dvorani.

 

Sprijaznili so se z zamikom začetka sezone na domačem ledu, računajoč, da se bo domača ledena sezona začela septembra. Vendar se je po 15. juniju, ko je izvajalec zaključil dela na zahodni strani dvorane, obnova ustavila. V dvorani se je nabiral prah, občani pa smo vsak dan čakali, da se bodo dela vsaj začela. Sedaj smo sredi oktobra, ledu ni, gradi se tudi ne. Posledice so za jeseniški šport katastrofalne. Vsi uporabniki ledne dvorane, od aktivnih športnikov do številnih rekreativcev, so postavljeni pred dejstvo, ali sploh ne trenirati ali iskati treninge v prezasedenih dvoranah na Bledu, Kranju in Zalogu (drsalci tudi v Celju in Pontebi). Starši že tako težko zmorejo stroške za mesečne prispevke za treninge (večinoma presegajo 80 evrov na mesec), sedaj so se pojavili še stroški voženj na treninge, ki so v nemogočih - nehumanih urah. Škoda se že kaže, prihaja do precejšnjega osipa vadečih, ne drsalci ne hokejisti nimajo možnosti vpisa v drsalno in hokejsko šolo, kar bo pustilo dolgoročne posledice. To so dejstva, pred katerimi si odgovorni zatiskajo oči. Občina Jesenice na pisma prizadetih društev odgovarja, da so k investiciji pristopili po predpisanih postopkih, vendar se je zataknilo zaradi pritožb tistih, ki niso bili izbrani na razpisu. Božji (državni) mlini pa meljejo počasi. Tisti, ki so se pritožili, tako ali tako razmišljajo le o svojem dobičku.

 

Poudarjam, da sem velik zagovornik evropskega prvenstva v košarki na Jesenicah, toda ne na račun drugih športov. Športi na ledu ne zmorejo velikih računov za treninge drugje, osip med otroki, ki zapuščajo klube, je prevelika škoda za jeseniški šport in tudi rekreacijo. Škoda je že v tem trenutku neprecenljiva in bo imela dolgoročne posledice. K temu je potrebno dodati še črne obete za prihodnje leto. Proračunska sredstva za šport bodo nižja zaradi gospodarske krize vsaj za deset odstotkov, udari nas lahko še dodatno povečana davčna stopnja za najem objektov. Prijazna pisma, s katerimi občinska uprava odgovarja prizadetim društvom, ne pomagajo. Potrebni so konkretni ukrepi. Kje dobiti dodatna sredstva za termine in kje dobiti humane termine za treninge, je drugo vprašanje.

 

Zavedam se, da se bo name kot profesionalnega športnega delavca usul plaz očitkov, da si tega pisanja ne bi smel privoščiti, toda vsakodnevni pritiski in vprašanja obupanih staršev, članov prizadetih društev, so zame preveliko breme, zato sem se moral oglasiti.

 

Branko Jeršin,

sekretar Športne zveze Jesenice

in vodja Regijske pisarne OKS