Za pokrajino na referendum

Ker se nisem mogel udeležiti posveta o pokrajinah, ki so ga organizirali župani zgornjegorenjskih občin in o katerem je poročal vaš novinar v prispevku z zgornjim naslovom, bi rad dodal nekaj svojih misli: Strinjam se s predlogom, da se Slovenija razdeli na šest ali osem pokrajin. V primeru, da bo Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, pa moramo prebivalci Zgornje Gorenjske zahtevati svojo pokrajino. Poleg gospodarskih razlogov, ki so jih razpravljavci na tem posvetu navedli, so še zgodovinski, kulturni, geografski in še drugi. Naj jih nekaj naštejem:

 

- število prebivalcev Zgornje Gorenjske je večje, kot v kar nekaj območjih Slovenije, ki naj bi dobila status pokrajine.

 

- Zgornja Gorenjska je med slovenskimi pokrajinami politično, narodnostno in jezikovno ena najbolj izpostavljenih. Meji na dve državi, ki nam v zgodovini nista bili posebej naklonjeni in bo tudi v prihodnosti njihov vpliv morda v drugačni obliki še prisoten, zato mora biti gospodarsko, narodnostno in intelektualno močna, kar bi omogočila samostojna pokrajina.

 

- DARS je s cestninsko postajo na Brezjah dokončno razdelil Gorenjsko. Če se bo prebivalec Zgornje Gorenjske odpeljal z avtom v bodoče pokrajinsko središče Kranj, se bo moral z Brezij po cesti, ki je že pred petdesetimi leti veljala za neprimerno za medkrajevni promet, spustiti v dolino Save, se po zvijugani cesti dvigniti do Podbrezij, nato spet spustiti v dolino Tržiške Bistrice in skozi vasi 50 kilometrov na uro pripeljati v Kranj - bodoče pokrajinsko središče. Edinstven primer v Sloveniji, kajti povsod drugod imajo avtoceste spodobne brezplačne vzporednice.

 

Že dejstva, da ima Zornja Gorenjska več prebivalcev, kot nekaj predvidenih bodočih pokrajin, da je izpostavljena bolj kot marsikatera druga slovenska pokrajina, da nam država ne more zagotoviti dostojne ceste do bodočega pokrajinskega središča zadoščajo, da je bolj kot referendum, v primeru, da pri odločitvi za 14 pokrajin, parlament ne doda še 15 - Zgornje Gorenjske, primerna pritožba na Ustavno sodišče. Bomo namreč drugorazredni državljani, če ne zaradi drugega, zato, ker se bomo morali po opravkih v pokrajinsko središče peljati po neprimerni, predvsem pa nevarni cesti ali pa plačati cestnino.

 

Avgust Mencinger, Radovljica