Količina odpadne hrane se zmanjšuje

Jutri bomo četrtič zaznamovali slovenski dan brez zavržene hrane.

Kranj – Statistični urad Republike Slovenije je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane objavil podatek, da se je leta 2022 količina odpadne hrane zmanjšala za dva odstotka. Največ odpadne hrane, 47 odstotkov, nastane v gospodinjstvih, večino pa so jo predelali v kompostarnah in bioplinarnah.

V Sloveniji je po podatkih statističnega urada leta 2022 nastalo nekaj manj kot 151 tisoč ton odpadne hrane. »Štirideset odstotkov te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oziroma luščine.« Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 72 kilogramov hrane. Kot so še pojasnili na statističnem uradu, je bila leta 2022 Slovenija 86-odstotno samooskrbna z mesom, 72-odstotno z žiti, 39-odstotno z zelenjavo, 36-odstotno s krompirjem in 29-odstotno s sadjem. »V primerjavi z letom 2002 se je samooskrba z žiti zvišala za devet odstotnih točk, upadle pa so stopnje samooskrbe pri zelenjavi (za tri odstotne točke), mesu (11 odstotnih točk), sadju (30 odstotnih točk) in krompirju (49 odstotnih točk).« Izračunali so še, da so gospodinjstva v Sloveniji leta 2022 za nakup hrane v povprečju porabila skoraj 3700 evrov ali 15,2 odstotka vseh izdatkov za življenjske potrebščine. »Največ sredstev so namenila za meso in mesne pripravke (831 evrov), sledili so izdatki za žita in žitne izdelke (641 evrov) ter za predpripravljeno hrano (500 evrov).« Ob tem so postregli še s podatkom, da je bila marca letos hrana za 0,8 odstotka dražja kot pred letom dni. »Najbolj so se zvišale cene sadja, za 8,9 odstotka, najbolj pocenila pa so se olja in maščobe, za 9,7 odstotka.«