Ženske večkrat na bolniškem dopustu

V nedeljo bomo zaznamovali svetovni dan zdravja. Datum 7. april predstavlja obletnico ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije v letu 1948.

Kranj – Osrednja tema letošnjega dneva zdravja je Moje zdravje, moja pravica. Kot so ugotovili na Svetovni zdravstveni organizaciji, vsaj 140 držav priznava zdravje kot človekovo pravico v svoji ustavi. Po podatkih Statističnega urada Slovenije povprečno sedem od desetih prebivalcev držav članic EU-27, starejših od 16 let, meni, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Najvišji delež teh prebivalcev je bil zabeležen na Irskem (80,1 odstotka), sledila sta Ciper (77,8 odstotka) in Grčija (77,2 odstotka), medtem ko je bil najnižji delež v Litvi (48,1 odstotka) in drugi najnižji na Portugalskem (49,5 odstotka). V Sloveniji je takšno mnenje delilo 67,8 odstotka prebivalcev, kar se ujema s povprečjem v EU-27.

Kot navaja SURS, je bilo v letu 2022 na primarni ravni zdravstvenega varstva med celotno populacijo prebivalcev izvedenih 1,2 milijona preventivnih in 6,6 milijona kurativnih obiskov. Opazen porast števila obiskov je bil predvsem posledica naraščanja svetovanj po telefonu ali po elektronski pošti, saj je bilo opravljenih skoraj 2,2 milijona svetovanj, kar je kar 39-krat več kot v letu 2017. Ženske so bile v povprečju na bolniškem dopustu približno 27 koledarskih dni, moški devet dni manj. Čeprav so bile ženske na bolniškem dopustu večkrat kot moški, pa je njihova posamezna odsotnost časovno trajala krajše časovno obdobje kot pri moških.

Ob svetovnem dnevu zdravja na SURS navajajo tudi, da v povprečju lahko prebivalci Slovenije, rojeni leta 2021, pričakujejo 78 let življenja, od tega 82 odstotkov brez večjih ovir, kar znaša približno 64 let. Prebivalke pa lahko pričakujejo 84 let življenja, od tega 80 odstotkov brez večjih ovir, torej približno 67 let brez ovir. Najdaljše obdobje življenja brez oviranosti je dečkom najbolj naklonjeno v primorsko-notranjski regiji, dekletom pa na Gorenjskem. Staranje prebivalstva je v Sloveniji očiten problem, kar nakazuje že dejstvo, da so se izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb iz leta 2020 na 2021 zvišali za kar devet odstotkov. Največ denarja smo po podatkih SURS v Sloveniji porabili za zdravila in medicinske pripomočke, sledijo izdatki za ambulantne kurativne obravnave.