O podnebnih ukrepih v Alpah bi se morali učiti tudi v šolah

Bohinj je v okviru predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji nedavno gostil dvodnevno mednarodno konferenco o izobraževanju za podnebne spremembe.

Ribčev Laz – »Narava nas sama uči, kako močna in kruta je lahko. Izkusili smo obsežne požare, zdaj poplave. Tega ne moremo zanikati, temu se bomo morali prilagoditi na dolgi rok in razmišljati o pravem razmerju oziroma ravnotežju med prostorskim načrtovanjem in naravnimi viri, med močjo narave in pogoji za življenje prebivalcev,« je v uvodu poudarila Lenka Kavčič, državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki je konferenco organiziralo v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje.

Podnebne spremembe so v gorah še izrazitejše

Na konferenci, na kateri so sodelovali predstavniki tuje in domače strokovne javnosti, med njimi učitelji, oblikovalci učnih programov ter različne organizacije s področja izobraževanja in podnebnih sprememb, so osrednjo pozornost posvetili prav šolskemu izobraževanju, tako formalnemu kot neformalnemu, v učilnicah ali na prostem, ob upoštevanju alpskega okolja.

Kot je povedala generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj, so namreč podnebne spremembe v gorskih območjih še izrazitejše kot drugod, saj je postavljena meja segrevanja ozračja za dve stopinji Celzija tam že presežena. Pojasnila je, da je v različnih državah alpskega loka okoljsko izobraževanje v šolskih sistemih različno organizirano, a da podnebne spremembe povsod prihajajo v učne načrte.

Učenje v naravi

Kot primer dobre prakse, ki jo poznamo pri nas, je predstavila dejavnosti, ki jih izvajajo centri šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). So edini tovrstni v Evropi, ki v šolski sistem organizirano vpeljujejo ne samo podnebno izobraževanje, temveč učenje v naravi, ki je ključno za to, da otrok pridobi odnos do narave.

Lenča Humerca Šolar, ki v okviru slovenskega predsedovanja vodi prioriteto okoljskega izobraževanja o podnebnih spremembah, je poudarila, da otroci na ta način že od vrtca naprej spoznavajo učne vsebine v praksi, kar je koristno ne le z vidika učnega procesa, temveč tudi širšega, družbenega vidika. Dostikrat so namreč prav otroci tisti, ki prenašajo znanje na odrasle.

Tudi o biodiverziteti in kakovosti življenja

Na konferenci so sicer predstavili primere dobre prakse okoljskega izobraževanja iz različnih držav. Na podlagi tega želijo poiskati najboljše pristope in jih kot priporočila pripraviti do ministrske konference januarja 2025, ko bo Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji, ki ga je prevzela oktobra lani, predala Italiji.

Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji, ki je prva mednarodna pogodba za varstvo in trajnostni razvoj čezmejnega gorskega območja Alp, vodi pod sloganom Kakovostno življenje v Alpah za vse. Med prednostnimi nalogami poleg področja podnebnih sprememb poudarja tudi kakovost življenja in ohranjanje biodiverzitete.