Slovenija v EU že 20 let

Dvajset let je minilo od 1. maja 2004, ko se je Evropski uniji pridružilo kar deset novih članic: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Naša država je torej v EU že dve desetletji ...

Od 6 do 27 članic

Na začetku je bilo šest ustanovnih članic: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Leta 2024 je vseh članic 27: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska. Vseh članic je bilo že 28, a se je junija 2016 Združeno kraljestvo na referendumu odločilo, da izstopi iz EU, in od 31. januarja 2020 dejansko ni več njen del.

Poljska in Madžarska

Prvega maja leta 2004 je torej v EU vstopilo kar deset držav hkrati in to dejanje so imenovali veliki pok. Zanimivo je prebrati, kako ta dogodek komentira dr. Janez Potočnik, naš prvi evropski komisar in gorenjski rojak iz Krope, dvakrat je bil tudi gost Glasove preje. Kako je s temi državami v EU danes, 20 let pozneje? »Objektivno gledano je seveda najpomembnejša Poljska glede na svojo gospodarsko moč, število prebivalcev in temu ustrezen delež (glasov in predstavnikov), ki ga ima pri odločanju v evropskih institucijah. Že v času pogajanj je bilo to občutiti. Dobro se spomnim stavka, ki ga je izrekla takratna nemška kanclerka Angela Merkel, da prihodnje širitve brez Poljske ne bo. Če to izreče tako pomembna oseba, se okrepi tvoja samozavest in se je seveda tudi lažje pogajati. Madžarska je dejansko v očeh EU-institucij država, ki ima nekaj težav z razumevanjem skupnih evropskih vrednot in tudi izpolnjevanjem svojih obveznosti. To je nesmiselno zanikati, ker to vidimo in slišimo vsak dan. Lahko pa rečem, da je bilo v času pogajanj drugače. Takrat je bila dober in konstruktiven partner in z njihovo pogajalsko ekipo smo odlično sodelovali tudi na povsem delovni ravni. Nasploh smo se pogajalske skupine pogosto dobivale, si izmenjevale izkušnje, se učile druga od druge. A kot vemo, se stvari lahko dokaj hitro spremenijo. Dober primer je prav Poljska, kjer je sprememba vlade pred kratkim prinesla tudi drugačno, bolj proevropsko, konstruktivno razmišljanje in pristop.«

Aktualni položaj EU

In kako vidi dr. Potočnik aktualni položaj EU v globalni skupnosti, se ta krepi ali slabi? »Evropska unija je zapleten sistem interesov, institucij, upravljanja, sprejetih dogovorov o načinu sprejemanja različnih odločitev. Tovrstno odločanje zahteva čas, tudi zato, da se dosežejo želeni kompromisi in se izognemo večjim napakam. Zato bo odločanje na ravni EU vedno zahteven proces. Z razlogom in z dobrimi nameni. Zunanja politika EU, vsem prizadevanjem navkljub, da se čim bolj poenoti, je bila vedno v veliki meri v rokah posameznih članic, ki se ne želijo odreči svojemu zgodovinskemu vplivu in povezavam. To seveda vpliva tako na tehtnost sporočil kot tudi težo, ki jo v mednarodnem prostoru Evropska unija ima. ZDA so seveda pomemben mednarodni partner Evropske unije. Ponekod resnično obstaja občutek, da se EU prilagaja njihovi politiki. A ko gre za vprašanja, povezana denimo z vojno v Ukrajini, je kljub dejstvu, da gre za sosednjo državo Unije, objektivno gledano ameriška vojaška moč tista, ki je ob vseh političnih korakih Unije še vedno odločilna. Stališča v povezavi z Gazo, vsaj številnih članic, pa se, kolikor lahko zasledimo iz poročanja medijev, v marsičem razlikujejo od ameriških stališč. Migracije so in bodo resen izziv za Evropsko unijo. Bližina Afrike, razmere, ki iz različnih tragičnih razlogov ženejo ljudi v iskanje osebne in ekonomske varnosti, so in bodo, tako kaže, ostale stalnica. Tudi dodatno segrevanje podnebja ne obeta ničesar dobrega in krepi migracijske pritiske. Če nekoliko parafraziram nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je znan po izreku 'America first', bi za Evropo in našo usmeritev politike moralo veljati 'Africa first', saj je zelo pomembno, da skušamo tam spremeniti razmere in izboljšati pogoje za življenje. Pri podnebni politiki je Evropska unija nedvomno vodilna in upam, da bo tako ostalo tudi po evropskih volitvah in pod taktirko nove komisije. Če bodo šle stvari po volitvah v drugo smer, bo v zraku glede tega ostalo kar nekaj vprašanj. Če povzamem: žal so parcialni interesi držav članic, ki (pre)pogosto postavljajo nacionalne interese pred skupne evropske, še vedno močno prisotni. Članice se ne želijo odpovedati suverenosti odločanja na nekaterih področjih oziroma prenesti suverenosti na skupno raven …« (Vir: intervju Anje P. Jerič z Janezom Potočnikom na MMC RTV SLO) Kakor koli že: upam, da se vsi strinjamo, da je dobro biti v EU.